Pri zdravljenju avtizma se DAN zdravniki poslužujejo številnih preiskav uradnih laboratorijev, s katerimi se pri vsakem otroku ugotovlja, kateri dejavniki imajo lahko vpliv na razvoj avtizma.

Analiza las

Večina DAN zdravnikov in raziskovalcev se strinja, da je analiza las najbolj zanesljiv pokazatelj nivoja toksičnih mineralov in vitaminov v telesu.

Lasje so eden od načinov skozi katerega telo razstruplja nezaželene mineralne odpadke, zato je nivo mineralov v laseh dober pokazatelj nivoja mineralov v krvnem obtoku telesa. Ker pa so lahko toksini prešli krvno bariero, in so že prisotni v celicah, je pomebno kontinuirano izvajanje analize last, saj se lahko le tako ugotovi kaj se dogaja z nivoji mineralov v telesu.

Lasje rastejo zelo počasi. Približno 1 milimeter na teden. Tako predstavlja 25 milimetrov las, odvzetih pri lasišču, telesni nivo mineralov in vitaminov v preteklih 6 mesecih.

Pridobitev vzorca las je razmeroma enostavno, saj se lasje odrežejo pri lasišču. Za analizo se uporabi zgolj 20-30 mm odrezanega vzorca las pri lasišču. Odvzem vzorcev las se izvede v majhni količini na večih mestih po glavi. Tako pridobljen vzorec las se pošlje s hito pošto v specializiran laboratorij v ZDA, kjer izvedejo analizo vzorca na osnovi katere se pripravi laboratorijsko poročilo, ki ga skupaj s poročilom in priporočili DAN zdravnika prejmejo starši na elektronski naslov.

Rezultati laboratorijskega testa las pokažejo nivoje mineralov in vitamonov v krvnem obtoku. Iz rezultatov je razvidno ali prihaja v telesu do pomanjkanja hranilnih mineralov in vitaminov, kar se korigira z dodajanjem prehranskih dodatkov, ki so prilagojenih specifičnim individualnim potrebam vsakega otroka. Rezultati analize las tudi pokažejo ali je v telesu preveč toksičnih mineralov (težkih kovin) kar terja razmislek o uvedbi »kelacije« oz. razstrupljanja telesa s posebnimi preparati, ki jih danes najdemo tudi v naravni obliki.

V Sloveniji je že dolgo časa organizirano skupinsko pošiljanje vzorcev las, en krat mesečno, kar staršem precej olajša in poceni celoten proces.

Krvne preiskave

Pri zdravljenju avtizma imajo krvne preiskave omejeno vrednost. Sestava krvi se namreč nenehno spreminja, kot odziv na različne dejavnike, vključno s časom dneva, določenimi celičnimi presnovnimi procesi, ki se odvijajo kadar koli, in ne glede na to, ali je bila recimo izpostavljenost strupenim mineralom pred kratkim ali že dolgo časa nazaj.

Nekateri zdravniki sicer uporabljajo krvne preiskave za ugotavljanje nivoja mineralov v krvi. Pri tem ugotavljajo, da ​se pri testiranju seruma (t.j. tekočega dela krvi) skoraj vedno pokažejo normalne ravni mineralov. S krvnimi preiskavami je sicer možno preveriti vsebnost mineralov v rdečih krvnih celicah (npr. nivo živega srebra v rdečih krvnih celicah, magnezija v rdečih krvnih celicah ...), kar daje bolj natančno sliko mineralne obremenitve telesa, vendar to vključuje odvzem krvih vzorcev čemur pa mnogi starši svojih otrok z avtizmom ne želijo izpostavljati.

Obstaja tudi poseben krvni test, s katerim se lahko pogojno ugotovi ali otrokove poti za razstrupljanje in antioksidacijo delujejo normalno ali ne. Torej odgovor na vprašanje ali obstaja pri mojem otroku tveganje za razvoj avtizma? Test predstavlja genomsko profiliranje, ki je zaenkrat mogoče le s pošiljanjem vzorcev krvi na analizo v ZDA.

Analiza blata

Zdi se, da toksična mineralna obremenitev telesa sproža številne sočasne težave. Ena najpogostejših je razvoj vnetij v tankem in debelem črevesju. Do tega stanja prihaja delno tudi zato, ker je imunskemu sistemu v črevesju preprečeno opravljanje svojega preventivnega dela, zato se začne v črevesju razrast in kolonizacija »škodljivih« bakterij. S tem slednje preprečujejo, da bi normalne »dobre« črevesne bakterije ostale pritrjene na sluznico črevesja, kar pripelje do bolezenskega stanja imenovanega "disbioza", kar pomeni, da se je v črevesju spremenilo razmerje dobrih in slabih bakterij v prevlado slabih.

V povprečnem črevesju odrasle osebe je približno 6 kilogramov bakterij, brez prisotnosti katerih ne bi mogli preživeti. "Prijazne" bakterije jemljejo hranila iz naše prehrane, v zameno pa nam dajejo stvari, ki jih telo potrebuje - skoraj ves vitamin K v telesih na primer proizvajajo prijazne bakterije. Podobno velja za številne vitamine B, ki jih prav tako proizvajajo bakterije, ki živijo v črevesju.

Kolonije škodljivih ali »patogenih« bakterij po drugi strani jemljejo hranila iz prehrane, v zameno pa izločajo v telo strupene kemikalije (toksine), ki spodkopavajo zdravje in še bolj poškodujejo imunski sistem. V nekaterih primerih lahko povzročijo tudi neposredno škodo možganom in osrednjemu živčnemu sistemu.

Candida albicans recimo proizvaja toksin, ki onemogoči delovanje enega dela imunskega sistema (T-celic), zato da se lahko lažje širi po telesu, ne da bi jo pri tem napadel telesni obrambni mehanizem. Bakterija Prevotella proizvaja toksin, ki signalizira možganom, da naj prenehajo proizvajati nevro-oddajnik Dopamin, ki skrbi za pošiljanje sporočil možganskim celicam, kar možganskim celicam omogoča medsebojno komunikacijo. Toksin iz Prevotelle torej »izklopi« komunikacijo iz celice na celico in s tem vpliva na sposobnost osebe za učenje in koncentracjo.

Bakterije in njihovi toksini škodljivo vplivajo tudi na črevesno sluznico. Povzročajo vnetje sluznice (tako imenovani »avtistični kolitis«), ki preprečuje absorpcijo hranil iz hrane in omogoča prehod nekaterih potencialno škodljivih kemikalij v krvni obtok. To stanje se včasih imenuje tudi »sindrom puščajočega črevesja«.

Večina testiranih otrok z avtizmom kaže veliko pomanjkanje hranil, stanje ki ga je potrebno prepoznati in popraviti. Nekateri otroci imajo tudi znatne stopnje vnetja v črevesju, kar omogoča nepopolno prebavljenim beljakovinam iz pšenice in mlečnih izdelkov, da prehajajo skozi črevesno steno in se absorbiajo v krvni obtok. Od tam potujejo do možganov, kjer lahko povzročijo stanje, ki je zelo podobno odvisnosti od mamil. Tako kot nekateri odvisniki od drog so včasih tudi ti otroci »odvisni« od določenih vrst hrane, da zadostijo svojim navadam in »potrebam«. Zato je pri mogih avtistih pogosto prisotna obsedenost z določeno hrano, z omejitvijo prehranjevanja samo na tisto hrano, ki zadosti njihovi »odvisnosti«.

Ker lahko povzročijo škodljive bakterije v črevesju avtista veliko škode, je pri zdravljenju avtizma med prednostnimi nalogami tudi analiza blata, ki pokaže dejansko stanje. Tako se lahko že v zgodnji fazi reši težava proizvodnje škodljivih toksinov, kar bo omogočilo črevesju, imunskemu sistemu in možganom, da se začnejo zdraviti in da začnejo delovati bolj normalno.

Preiskave urina

Obstaja veliko laboratorijskih preiskav urina, ki jih je mogoče izvesti in ki preučujejo različne kemijske procese, ki se dogajajo v celicah in v telesu kot celoti. To so:

• Urine peptide assay test - test ugotavlja prisotnost peptidov iz glutena in kazeina (mlečni izdelki) v urinu. Če test ugotovi prisotnost navedenih peptidov v urinu potem je smiselno uvesti brezglutensko in brez kazeinsko dieto, saj bo imela oseba z avtizmom zdravstvene koristi, če se gluten (pšenica) ali kazein (mlečni izdelki) popolnoma izločijo iz prehrane. Pri izločanju mlečnih izdelkov iz prehrane se nekateri omejijo zgolj na popolno izločanje pasteriziranih mlečnih izdelkov medtem, ko še naprej uživajo surovo mleko in surove, hladno obdelane mlečne izdelke, kot npr. popolnoma surovo bio maslo brez pasterizacije ali segrevanja, surov bio pridelan sir... Slednje izhaja iz nekaterih ugotovitev, da surove mlečne maščobe pomagajo razstrupljati telo in zdraviti avtizem, medtem ko je pasterizacija tista, ki povzroča škodo za zdravje v mlečnih izdelkih;
• Urine toxic mineral excretion test – koristi se predvsem za spremljanje procesa kelacije, t.j. za razstrupljanje telesa toksinov in težkih kovin;
• Urine amino acid excretion test - uporablja se za določanje prehranskega stanja v telesu;
• Urine organic acid excretion test – gre za nepogrešljiv test pri zdravljenju avtizma, zato je podrobneje predstavljen v nadaljevanju

Urine Organic Acid Excretion Test

Skrajšana oblika imena je OAT test (test organskih kislin), ki opredeli količino posamezne spojine, ki se izloča z urinom.

Za lažjo ponazoritev OAT testa je podan naslednji primer: če bi recimo moral kemijski proces v telesnih celicah rezultirati proces v naslednjem zaporedju dogodkov: spojina A, spojina B, spojina C, spojina D, in bi morali v urinu poiskati spojino D, vendar pa namesto nje najdemo veliko spojine C in nobene spojine D, in če vemo kateri encimi in ostali ko-faktorji so potrebni za pretvorbo spojine C v spojino D (kar vemo), potem nam je znano, da če vnesemo v telo te encime ali ko-faktorje, bomo na ta način celicam pomagali pri izvedbi tega posebnega kemijskega procesa.

OAT test proučuje 45 različnih kemijskih »markerjev« - spojin, ki v urinu ne bi smele biti prisotne ali pa so lahko prisotne le v zelo majhnih količinah. Z zaznavanjem posameznih dvignjenih markerjev lahko ugotovimo, kateri kemični procesi so v telesu »blokirani«, in jim skladno s tem dodamo ustrezne prehranske dodatke, da jih pomagamo "odblokirati".

OAT test preučuje 6 primarnih področij celične presnove, preučuje stanje vitamina B in preučuje vpliv, ki ga imajo bakterije v črevesju na telo kot celoto. Vse navedeno mora biti v normalnih mejah.

Področja, ki jih preučuje OAT test so:

• presnova ogljikovih hidratov (sladkorja);
• presnova maščobnih kislin;
• proizvodnja energije;
• razstrupljanje;
• antioksidacija;
• raven vitamina B-kompleks;
• proizvodnja nevrotransmiterjev in
• »disbioza«, ki nam pove ali nenormalne »škodljive« bakterije v črevesju proizvajajo kemikalije, ki lahko poškodujejo celice in / ali spremenijo njihovo delovanje.

Vir: http://www.pattersonhawkins.net

^{Informacije na portalu in v člankih so povzete po navedenih virih in so informativne narave. Pred vsakim zdravljenjem, izvedbo testiranj ali aplikacijo katerekoli terapije oz. prehranskih dopolnil, se posvetujte z uradnim zdravnikom ali licenciranim DAN zdravnikom. Portal Avtizemgovori ne zagovarja kakršnihkoli medicinskih oz zdravstvenih trditev. Navedene informacije so informativne in so prikaz dognanj in ugotovitev navedenih virov pri posameznem članku.}