Aspergerjev sindrom uvrščamo med motnje avtističega spektra. Simptomi so manj težki in zato nekateri Aspergerjev sindrom imenujejo tudi visokofunkcionalni avtizem.

Karateristike

Aspergerjev sindrom uvrščamo med motnje avtističega spektra. Glavna razlika med Aspergerjevim sindromom in avtizmom je, da so simptomi pri Aspergerjevem sindromu manj težki in pri otrocih ni zaznati govornega zaostanka. Prizadetost otrok na drugih področjih je blažja, njihove govorne in kognitivne sposobnosti so lahko tudi nadpovprečno dobre. Neuko oko lahko takega otroka oceni tudi kot nevrotipičnega z netipičnim vedenjem. Zato nekateri Aspergerjev sindrom imenujejo tudi visokofunkcionalni avtizem.

Medtem, ko otroci z avtizmom pogosto delujejo odmaknjeno in nezainteresirano za okolico, si otroci z Aspergerjevim sindromom običajno želijo interakcije in vključitve v družbo, vendar pogosto ne vedo kako to storiti. Ne razumejo socialnih konvencij in pravil ter kažejo pomanjkanje empatije, zaradi česar izpadejo socialno nerodni. Ne razumejo gest in sarkazma, očesni stik je lahko precej omejen, v pogovoru lahko delujejo nezavzeto.

Njihovi interesi velikokrat mejijo na obsesivne in otroci pogosto zbirajo kategorije posameznih reči, kot so kamni ali pokrovčki steklenic. Ker so njihovi interesi omejeni, zanimanje pa zelo zavezeto lahko postanejo pravi strokovnjaki v posameznih kategorijah znanja, npr. v nogometni statistiki ali v poznavanju latinskih imen za rože. Tudi njihove spominske sposobnosti so lahko neverjetno dobre, se pa pogosto borijo z razumevanjem abstraktnih konceptov.

Glavni razločevalni simptom Aspergerjevega sindroma od avtizma je, da po definiciji ne prihaja do zamude pri razvoju govora. Govorne sposobnosti otrok z Aspergerjevim sindromom so lahko celo zelo dobre, le jezik pogosto uporabljajo na drugačen način. Njihovi govorni vzorci so lahko neobičajni; nimajo pregiba, govor ima ritmično naravo ali pa so pretirano formalni, preglasni in previsoki v intonaciji. Subtilnost jezika kot sta ironija in humor sta jim tuja in ju pogosto ne razmejo, kakor tudi narave izmenjave govora v pogovoru.

Drugi jasen razločevalni znak Aspergerjevega sindroma od avtizma je kognitivna sposobnost. Medtem, ko so nekateri posamezniki z avtizmom intelektualno bolj omejeni, osebe z Aspergerjevim sindromom po definiciji nimajo klinično pomembne kognitivne zamude in večina jih ima povprečno do nadpovprečno stopnjo inteligence.

Čeprav motorične sposobnosti niso poseben kriterij Aspergerjevega sindroma, imajo ti otroci pogosto zamudo pri razvoju motorike in posledično lahko delujejo nerodno ali štorasto.

Zgodovina

Dunajski pediater Hans Asperger je leta 1944 opisal vedenja štirih dečkov, ki so bila zelo podobna avtisitičnim. Dečki so imeli težave pri komunikaciji in socialnih veščinah, čeprav je bil njihov razvoj govora in stopnja inteligence normalna. Njihovi interesi so bili zelo omejeni in vsi otroci so delovali štorasto.

37 let kasneje, leta 1981 je Lorna Wing objavila študijo podobnih primerov in motnjo poimenovala Aspergerjev sindrom.

Leta 1994 je bil Aspergerjev sindrom vključen v Diagonsotični in statistični priročnk duševnih motenj Ameriškega psihiatričnega združenja (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders DSM-IV), ampak kot motnja ločen od avtizma. Leta 2013 pa so Aspergerjev sindrom in ostale pervazivne razvojne motnje uvrstili pod dežnik diagnoz Motnje avtističnega spektra.

Diagnoza

Ker se Aspergerjev sindrom kaže od človeka do človeka zelo različno, je postavitev diagnoze težja. Pogosto so otroci z Aspergerjevim sindromom diagnosticirani kasneje, kot otroci z avtizmom in ker težave niso tako jasno vidne, se večkrat zgodi, da diagnoza ni postavljena vse dokler taka oseba ne odraste.

V zadnjih letih se število diagnsticiranih z Aspergerjevim sindromom vseeno povečuje, vendar ni jasno ali pogostost motnje narašča ali je zgolj bolj prepoznana. Za diagnozo mora imeti otrok normalen govorni razvoj in stopnjo inteligence ter po priročniku DSM-IV; ”hudo in trajno okvaro v socialni interakciji ter razvoj omejenih in ponavljajočih se vzorcev vedenja, interesov in dejavnosti, ki morajo povzročiti klinično pomembno okvaro na socialnih, poklicnih ali drugih pomembnih področjih delovanja”. Običajno postavi diagnozo klinični psiholog oziroma psihiater, če se diagnoza postavi pri otroku, pa pediater.

Zgodnja diagnoza je pomembna, ker imajo otroci, ki so diagnosticirani in zdravljeni zgodaj, večje možnosti za uspeh v življenju in kasneje samostojno življenje.

Viri:
[1] https://www.autism-society.org/what-is/aspergers-syndrome/
[2] https://www.autismspeaks.org/types-autism-what-asperger-syndrome
[3] https://www.avtizem.net/kaj-je-aspergerjev-sindrom

^{Informacije na portalu in v člankih so povzete po navedenih virih in so informativne narave. Pred vsakim zdravljenjem, izvedbo testiranj ali aplikacijo katerekoli terapije oz. prehranskih dopolnil, se posvetujte z uradnim zdravnikom ali licenciranim DAN zdravnikom. Portal Avtizemgovori ne zagovarja kakršnihkoli medicinskih oz zdravstvenih trditev. Navedene informacije so informativne in so prikaz dognanj in ugotovitev navedenih virov pri posameznem članku.}