Zgodnje prepoznavanje motenj avtističnega spektra je za zdravljenje in razvoj otroka ter življenje družine izrednega pomena. Zgodnja diagnoza avtizma pomeni zgodnje interveniranje, to pa ima lahko ključen vpliv na otrokovo vedenje, delovanje in prihodnje dobro počutje.
Zgodnje prepoznavanje motenj avtističnega spektra (MAS) je za zdravljenje in razvoj otroka ter življenje družine izrednega pomena.
Nenavadnosti v socialnem delovanju dojenčkov in malčkov, kakor tudi njihova pozornost in interakcija z nesocialnim okoljem, so lahko zgodnji opozorilni znaki. Vsak od teh znakov je lahko sam zase povsem tipičen; npr. kako otrok prenaša spremembe, sodeluje v smiselnih interakcijah z odraslimi ali kako uporablja domišljijo. Vendar pa vzorec nenavadnega vedenja ali posamezno vedenje, ki čez čas ne preneha, težave v komunikaciji in primanjkljaj v socialnih veščinah, lahko predstavljajo znake tveganja.
Raziskave so pokazale, da starši opazijo zaostanek pri otrocih z motnjo avtističnega spektra pred tretjim letom starosti, vendar se povprečna starost diagnoze ne zgodi pred 5 letom.
Starši naj se za zgodnje prepoznavanje znakov referirajo na tipični razvoj otroka. Posamezna vedenja, ki so značilna za malčke z MAS, so skupaj s primeri našteta spodaj. Pri opazovanju je pomembno, da zaupate tudi svojemu instinktu, nihče namreč vašega otroka ne pozna tako dobro kot vi. Posamezna nenavadna vedenja ali zaostanki so lahko v določenem obdobju prisotni tudi pri normalno razvijajočem otroku.
Znaki avtizma, ki se lahko pojavijo pri otrocih med 12 in 24 mesecem starosti:
- Govorjenje ali brblanje z nenavadnim tonom.
Pri oglašanju otroka s sumom na avtizem se zvok morda ne bo spreminjal po višini, tonu ali glasnosti. Zvoki otrok s sumom na avtizem, ki še ne govorijo, pogosto zvenijo bolj kot nebesedni zvoki (npr. cviljenje, razburjenje, renčanje), kakor kot deli besed.
Primer tipično razvijajočega otroka: Ga. Novak sliši oglašanje svojega sina Marka v zibki, ki zveni kot da se Marko pogovarja v kakšnem tujem jeziku.
Primer otroka s sumom na avtizem: Oglašanje malega Janka se v zibki, bolj kot brblanje, sliši kot monotono brundanje, na trenutke celo kot cviljenje.
- Nenavadna senzorična občutljivost.
Otrok s sumom na avtizem lahko kaže nepričakovane reakcije na določene zvoke, teksture ali okuse.
Primer tipično razvijajočega otroka: Med hranjenjem 18-mesečnega Marka, ga. Novak opazi, da Marko jé raznoliko hrano, vendar kakor običajno odklanja zelenjavo.
Primer otroka s sumom na avtizem: Med hranjenjem 18-mesečnega Janka, ga. Petek opazi, da Janko odklanja koščke banane, ki mu jih daje. Janko se razburi, kadar ga hranijo s trdo hrano zato mu ga. Petek na koncu da otroško hrano in stekleničko.
- Daljše obdobje, kadar in kjer je le mogoče, otrok s sabo nosi določene predmete. Ti predmeti se lahko zdijo nenavadni, lahko pa so tudi povsem običajni.
Otrok s sumom na avtizem lahko postane še posebno navezan ali obremenjen s posameznim predmetom, ki se lahko zdi nenavaden ali pa povsem običajen. Otrok na primer vztraja pri nošenju več žogic naenkrat, kadarkoli je mogoče ali pa želi imeti ves čas pri sebi čekovno knjižico staršev. Ti predmeti lahko otroka pomirijo ali pa ga spravijo v veliko stisko, če se mu dostop do njih onemogoči.
Primer tipično razvijajočega otroka: Ko ga. Novak daje Marka spat poskrbi, da je njegov najljubši medvedek ob njem v zibki, brez njega Marko namreč težko zaspi.
Primer otroka s sumom na avtizem: Ko ga. Petek daje spat Janka, namerava pospraviti ključe, ki jih je Janko ves dan nosil s sabo naokoli. Sina to precej razburi zato mu ga. Petek pusti ključe, ker ve, da bo brez njih zelo težko zaspal.
- Uporaba nenavadnih gibov rok ali celotnega telesa.
Otrok s sumom na avtizem lahko na nenavaden, ponavljajoč se način premika roke, prste ali kateri drug del telesa.
Primer tipično razvijajočega otroka: Ga. Novak opaža, da Marko postaja boljši pri metu žoge, čeprav je njegov met še vedno zelo neroden in žogo drži zelo ponesrečeno.
Primer otroka s sumom na avtizem: Ga. Petek opaža, da se Janko po metu žoge vedno nagne k tlom in z razširjenimi prsti iztegne roke naravnost za telo. To ponvi vsakič, ko vrže žogo.
- Nenavaden način igre z igračami.
Otrok s sumom na avtizem lahko svoje igrače uporablja na nenavadne načine, drugačne od tega kot se običajno uporabljajo ali pa se z igračami dejansko ne »igra« in jih uporablja na druge načine. To lahko postane njegova običajna uporaba igrač.
Primer tipično razvijajočega otroka: Med opazovanjem Marka pri igri z avtomobilčki ga. Novak opazi, da se Marko za trenutek ustavi, si natančneje ogleda avtomobilček in zavrti kolesa. Preostanek igre Marko vozi avtomobilčke po tleh in zraven govori »vruuum, vruuuum«.
Primer otroka s sumom na avtizem: Med opazovanjem Janka pri igri z avtomobilčki ga. Petek opazi, da Janko prevrne avtomobilček in večkrat vrti kolesca tik pred svojimi očmi.
- Otrok kaže nizko stopnjo navdušenja nad raziskovanjem novih stvari.
Pogosto se zdi, da otroka s sumom na avtizem ne zanimajo nove igrače, ljudje ali okolja.
Primer tipično razvijajočega otroka: Ko ga. Novak opazuje Marka pri igri v novem parku, ga ima kar težko na očesu, ker se neprestano premika iz igrala na igralo in preizkuša vse po vrsti. S časom najde svoje najljubše igralo in se do konca obiska parka igra na njem.
Primer otroka s sumom na avtizem: Med opazovanjem Janka v novem parku ga. Petek opazi, da Janko zgolj sedi na enem mestu in se igra s prsti v pesku. Poskuša ga vzpodbuditi k raziskovanju tako, da ga odpelje na različna igrala, ampak Janko postane siten in se vrne na svoje mesto v pesku.
- Otrok se hitro razburi in ga je težko umiriti.
Otroci s sumom na avtizem lahko pogosteje jočejo ali se razburijo hitreje, kot ostali otroci. Hitreje postanejo sitni in jočejo brez očitnega razloga ter se jih ne da pomiriti z običajnimi pomirjevalnimi tehnikami.
Primer tipično razvijajočega otroka: Med opazovanjem Marka pri igri z vrstniki ga. Novak vidi, kako se Marko udari v glavo in začne jokati. Takoj skoči k njemu, ga pobere in mu pomirjujoče prigovarja. Čez minuto ali dve se deček pomiri in je kmalu pripravljen, da se vrne k igri.
Primer otroka s sumom na avtizem: Med opazovanjem Janka pri gri z vrstniki ga. Petek zasliši Janka glasno jokati. Takoj stopi k njemu, ga dvigne k sebi in mu pomirjajoče prigovarja. Ga. Petek ne ve zakaj Janko joče in njeni poskusi, da ga pomiri so neuspešni.
Znaki avtizma, ki pri otrocih med 12 in 24 mesecem pogosto izostanejo:
- Kazanje na stvari s prstom.
Otrok s sumom na avtizem v odgovor na vaše vzpodbude morda ne bo kazal na oddaljene predmete ali poskušal pritegniti vaše pozornosti k stvarem, ki jih vidi okrog sebe.
Primer tipično razvijajočega otroka: Na sprehodu ga. Novak opazi, da Marko kaže na letalo, ki leti nad njima.
Primer otroka s sumom na avtizem: Na sprehodu s svojim sinom ga. Petek opazi, da Janko ne pogleda ali pokaže na letalo, ki glasno leti nad njima.
- Dvostransko brbljanje oz. govor z drugo osebo.
Otrok s sumom na avtizem svojih vokalizacij pogosto ne usmeri k drugi osebi ali pa sploh ne brblja (npr. baba, gaga, dada).
Primer tipično razvijajočega otroka: Ko ga. Novak vpraša svojega sina kaj želi medtem, ko ga hrani v stolčku, Marko seže proti žlici s katero ga hrani in se odzove z »dagabada«, kar deluje kot da se pogovarja v svojem jeziku.
Primer otroka s sumom na avtizem: Ko ga. Petek vpraša svojega sina kaj želi medtem, ko ga hrani v njegovem stolčku, se Janko ne odziva in ob zrenju v steno nadaljuje z oddajanjem visokih zvokov.
- Poskusi pridobitve pozornosti.
Otroci s sumom na avtizem kažejo manj poskusov pritegnitve pozornosti ljudi v bližini in v splošnem delujejo, kot da ne opazijo prihodov ali odhodov ljudi.
Primer tipično razvijajočega otroka: Marko se po tleh priplazi do svoje matere, ki v bližini bere knjigo ter se oglaša in se je dotika, dokler ga ga. Novak ne pogleda in se mu nasmehne.
Primer otroka s sumom na avtizem: Janko se plazi okrog svoje matere, ki bere, ampak nikoli ne pristopi do nje, da bi dobil pozornost in ne pokaže, da se zaveda, da je ga. Petek tam.
- Nasmeh ali smeh kot odgovor na smeh drugega.
Otrok s sumom na avtizem se pogosto ne smeje ali nasmiha v odgovor k smehu ali igrivosti drugega, lahko pa se smeje in delujejo srečno sam od sebe.
Primer tipično razvijajočega otroka: Med igro na tleh se Marko nasmehne svoji materi v odgovor na njen nasmeh in besede, ki mu jih namenja.
Primer otroka s sumom na avtizem: Janko se smeje samo kadar ga mama žgečka med igro na tleh.
Otroci s sumom na avtizem včasih ne znajo uporabljati očesnega stika za vzpodbuditev, prekinitev ali uravnjavanje socialnih interakcij. Upoštevajte, da lahko imajo nekateri otroci z motnjo avtizma povsem ustrezen očesni stik in pogled.
Primer tipično razvijajočega otroka: Ko si Marko nekaj zaželi, izmenjujoče pogleduje od matere k priboljšku in nazaj k materi, da izrazi svojo željo.
Primer otroka s sumom na avtizem: Janko se obrača v drugo smer, potiska stran ali zapira oči, da se izogiba očesnem kontaktu z materjo.
Otrok s sumom na avtizem pogosto ne kaže predmetov drugi osebi ali pa to počne le delno in nedosledno. Običjno razvijajoči otroci kažejo predmete drugim, da pokažejo užitek v interakciji ali da sprožijo interakcijo z drugo osebo medtem, ko otrok s sumom na avtizem lahko predmete pokaže le zato, da dobi pomoč.
Primer tipično razvijajočega otroka: Marko prinese žogo k mami, jo dvigne, postavi pred njo ter jo gleda in govori »baaaaaa«.
Primer otroka s sumom na avtizem: Janko prinese in odloži žogo pred mamo brez usklajenega očesnega stika ali vokalizacije kot, da jo je prinesel shraniti na varno mesto za pozneje.
- Kazanje na predmete, ki jih želi ali ga zanimajo.
Otrok s sumom na avtizem morda ne bo kazal na posamezen predmet, ki ga želi ali ga zanima.
Primer tipično razvijajočega otroka: Ko ga. Novak ponudi piškote svojemu sinu, ta pokaže na določen piškot in ob očesnemu stiku reče; »tega«.
Primer otroka s sumom na avtizem: Janko ne pokaže na piškot, ki ga želi ampak brez glasu ali pogleda seže po piškotu.
Otrok s sumom na avtizem se pogosto ne odziva na svoje ime. To se lahko dogaja tudi po nekaj poskusih priklica, kljub temu, da ta vključuje znane zvoke ter nakazan ali celo dejanski dotik.
Primer tipično razvijajočega otroka: Med igro na tleh mora ga. Novak dvakrat poklicati svojega sina, da ga lahko fotografira.
Primer otroka s sumom na avtizem: Janko ne pogleda svoje matere po tem, ko ga ta pokliče, oponaša žgolenje ptice in reče; »Janči, kje si?« Pogleda jo šele, ko ga pobere s tal in obrne proti sebi.
- Sledenje s pogledom, ko poskušamo usmerit otrokovo pozornost.
Otrok s sumom na avtizem se morda ne bo odzival in s pogledom sledil pogledu starša, ki bo njegovo pozornost skušal preusmeriti na oddaljen predmet na drugi strani sobe.
Primer tipično razvijajočega otroka: Marko pogleda avtomobilček na drugi strani sobe po tem, ko ga. Novak preusmeri svoj pogled s sina na avtomobilček in ga pospremi s kretnjo glave proti avtomobilčku.
Primer otroka s sumom na avtizem: Janko ne pogleda avtomobilčka na drugi strani sobe po tem, ko ga. Petek pogled preusmeri z Janka na avtomobilček ter z roko pokaže proti avtomobilčku.
Otrok s sumom na avtizem pogosto ne uživa v crkljanju, čeprav mu je to včasih vseeno všeč.
Primer tipično razvijajočega otroka: Marko pogosto seže k materi, da ga nosi in je rad pocrkljan, preden ga položijo v zibko.
Primer otroka s sumom na avtizem: Janko mati potisne stran kadar ga želi pockrljati in njeno fizično bližino išče le kadar je v stiski ali bolan.
Otrok s sumom na avtizem ne pokaže ali pokaže zelo malo užitka v interakciji s starši ali z drugo osebo (čaprav na svoj način vendarle pokaže zadovoljstvo).
Primer tipično razvijajočega otroka: Med igro ku-kuc se normalno razvijajoči otroci običajno smejijo v odgovor na besede in obrazno mimiko staršev.
Primer otroka s sumom na avtizem: Otrok s sumom na avtizem med igro ku-kuc pogosto ne vzpostavlja očesnega kontakta in se ne smeje ali ploska.
Otrok s sumom na avtizem običajno ni sposoben brblanja (npr. izgovarjanja samoglasnikov in soglasnikov kot so »bababa, gagaga« …) ali spontane izgovorjave besed oz. približkov besed.
Primer tipično razvijajočega otroka: Na praznovanju sinovega prvega rojstnega dne ga. Novak opazi, da Marko spontano pravilno izgovori besedo mama, ata in ne.
Primer otroka s sumom na avtizem: Ga. Petek opaža, da Janko ob dopolnjenih dveh letih še vedno ne izgovarja nobenih spontanih besed ali približkov besed.
- Uporaba tipičnih kretenj.
Otrok s sumom na avtizem pogosto ne kaže spontanih ali posnema običajnih kretenj (npr. prikimavanje z glavo za ja, odkimavanje za ne, dviganje rok ob presenečenju…). Poleg tega so geste otrok z avtizmom pogosto nenavadne in nejasne.
Primer tipično razvijajočega otroka: Marko odkima z glavo, ko mu mama reče naj odloži igrače.
Primer otroka s sumom na avtizem #1: Ga. Petek opazi, da ji Janko ne pomaha nazaj, ko mu pomaha v pozdrav.
Primer otroka s sumom na avtizem #2: Janko prime mamino roko in jo odpelje do kozarca s pokrovom, kjer ji položi roko na pokrov in jo premika kot, da je njena roka orodje za odpiranje. Pri tem ne vzpostavlja očesnega kontakta.
- Zanimanje za druge otroke.
Otrok s sumom na avtizem ima običajno zelo malo zanimanja za komunikacijo, igro ali socialne geste z ostalimi otroki.
Primer tipično razvijajočega otroka: Ga. Novak opazi, da se Marko takoj priključi igri vrstnikov na igrišču.
Primer otroka s sumom na avtizem: Janko se izogiba drugih otrok v parku in deluje kot, da bi se raje igral sam, ko ga ga. Petek vzpodbuja k igri z vrstniki.
- Uporaba široke palete obrazne mimike.
Otrok s sumom na avtizem pogosto ne kaže in usmerja izrazov veselja, žalosti, presenečenja, strahu in drugih kompleksnih čustev drugim ter ima na splošno zelo malo ali nič izraza izven čustvenih skrajnosti, kot sta veselje in jeza.
Primer tipično razvijajočega otroka: Marko s presenečenim izrazom pogleda mamo, ko v škatli z igračami najde nov avtomobilček.
Primer otroka s sumom na avtizem: Janko ne pokaže nobenega obraznega izraza, ko mu ga. Petek pokaže svetlečo novo igračo.
Zgodnja diagnoza avtizma je ključna, ker pomeni zgodnje interveniranje, ki ima lahko ključen vpliv na otrokovo vedenje, delovanje in prihodnje dobro počutje. Brez zgodnjega odkrivanja ter intervencij se simptomi avtizma lahko poslabšujejo, kar lahko pomembno vpliva na kakovost življenja osebe z avtizmom.
Uporabne povezave:
Tukaj: Zgodnji znaki avtizma - priročnik za strokovne delavce in starše
Viri:
[1] https://medschool.ucsd.edu/som/neurosciences/centers/autism/treating-early-autism/Pages/signs.aspx
[2] https://www.autism-society.org/wp-content/uploads/2014/04/learning-signs.pdf
Informacije na portalu in v člankih so povzete po navedenih virih in so informativne narave. Pred vsakim zdravljenjem, izvedbo testiranj ali aplikacijo katerekoli terapije oz. prehranskih dopolnil, se posvetujte z uradnim zdravnikom ali licenciranim DAN zdravnikom. Portal Avtizemgovori ne zagovarja kakršnihkoli medicinskih oz zdravstvenih trditev. Navedene informacije so informativne in so prikaz dognanj in ugotovitev navedenih virov pri posameznem članku.