V letu 2019 ugotovljen sum na avtizem že pri vsakem 26. novorojenem fantku. Zgolj v štirih letih se je pogostost suma na avtizem povečala za 66%. Za avtizmom vsako leto zboli že skoraj 2,5% vseh slovenskih novorojencev. Slovensko zdravstvo avtizma še vedno ne jemlje dovolj resno.

Kdaj bo slovensko zdravstvo priznalo epidemijo avtizma in se začelo odkrito pogovarjati o vzrokih ter zdravljenju?

Leta 2019 je bil v Sloveniji podan sum na avtizem že pri vsakem 26. rojenem fantku in 94. rojeni deklici, oz. pri vsakem 39. rojenem otroku (podatki NIJZ), kar predstavlja skoraj 4% vseh rojenih fantkov in 1% vseh rojenih deklic, oz. skupaj 2,5% vseh novorojencev na letni ravni.

Zgolj v štirih letih, od leta  2015 do 2019, se je pogostost suma na avtizem povečala za 66%. Iz  293 primerov v letu  2015, na 487 primerov v letu 2019.

Avtizem 4-krat pogostejši pri fantkih, kot pri deklicah.

Po podatkih Zavoda za šolstvo in NIJZ je pogostost avtizma 4-krat pogostejša pri fantkih, kot pri puncah. Podobni podatki veljajo tudi na svetovni ravni, pri čemer še vedno ni povsem jasno, zakaj tolikšna razlika med spoloma.

Slovenija je po pogostosti avtizma zelo visoko in ne zaostaja veliko za zahodnimi državami.

Letni podatki Zavoda za šolstvo in NIJZ kažejo porast primerov avtizma. Tako je bilo v letu 2019 napotenih na nadalnje diagnosticiranje že 487 otrok, v starosti do 19 let. Pri tem je zaskrbljujoče predvsem to, da se do 3. leta otrokove starosti potrdi sum na avtizem le pri 16% otrok. Sicer se ta odstotek vsako leto malenkost izboljšuje, a je še vedno bistveno prenizek, še posebej če upoštevamo, da je možno prve znake avtizma zaznati že pri 18 mesečnih otrocih. Največ sumov na avtizem se tako še vedno potrdi pri otrocih starih med 6 in 9 let, skoraj 30% vseh letnih primerov.

Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da mora kar 1/3 vseh avtistov v Sloveniji obiskovati osnovno šolo z nižjim izobrazbenim strandardom in posebne programe vzgoje. Tako je bilo v letu 2019 skupaj izdanih 407 odločb o usmerjanju otrok z avtizmom.

Diagnosticiranje avtizma je v Sloveniji še vedno bistveno prepozno.

Žal se v Sloveniji sum na avtizem še vedno postavlja zelo pozno. Lahko rečemo, da bistveno prepozno, zaradi česar ti otroci izgubijo ogromno razvojnih možnosti. Danes je namreč možno avtizem z veliko stopnjo zanesljivosti diagnosticirati že pri dvo letnih otrocih.

Podatki NIJZ kažejo, da je bilo v letu 2019 pri otrocih starih med 1-3 leta podanih le 16% vseh sumov na avtizem. 20% sumov na avtizem je bilo podanih pri otrocih starih med 4-5 let, 29% pri otrocih starih med 6-9 let, 27% pri otrocih starih med 10-14 let in 8% pri otrocih starih med 15-19 let.   

Skoraj 80% avtistom v Sloveniji je diagnosticiran avtizem šele pri njihovi starosti 5 let ali več, kar je bistveno prepozno za njihove razvojne možnosti. Zgodnja diagnoza avtizma je namreč pomembna predvsem zato, da lahko ti otroci čimprej pričnejo z razvojnimi terapijami ter biomedicinskimi zdravstvenimi protokoli, ki lahko bistveno pripomorejo k njihovemu razvojnemu napredku in jim pomagajo pri razvojnem zaostanku. Vse to pa je lahko ključnega pomena za to ali bodo lahko nekoč zaživeli samostojno življenje oz. jih bomo že v rani mladosti obsodili na dosmrtno življenje invalidov.

Odnos slovenskega zdravstva do avtizma še vedno na nivoju "sprijaznite se z otrokovim avtizmom ter mi smo strokovnjaki, mi vemo kaj je res".

Vsak teden smo priča izpovedim razočaranih staršev nad odnosom slovenskega zdravstva, ki že tro letne otroke "hladno" obsoja na doživljensko stanje invalidnosti. Pri tem žal ne premorejo vsaj kančka sočutja do staršev in njihovih otrok. Nekatero gredo celo tako daleč, da starše že v naprej prepričujejo, naj se ne poslužujejo alternativnih oblik zdravljenja, saj da za avtizem ni zdravila in bodo tako na koncu le še bolj razočarani. 

Škoda, da do slovenskega zdravstvstva ne pridejo zgodbe bistvenega izboljšanja stanj pri otrocih z avtizmom, ki se zdravijo z alternativnimi oblikami zdravljenja. Tudi zgodbe ozdravitev avtizma, ki jih je vedno več. To je še posebej pomembno zato, ker je zgodnja obravnava in diagnoza avtizma ključnega pomena za razvojni napredek otrok z avtizmom in vpliva na to ali bodo lahko nekoč ti otroci zaživeli samostojno življenje oz. jih bo država že v rani mladosti obsodila na doživljensko stanje invalidnosti.