"Skoraj 80% avtistom v Sloveniji je diagnosticiran avtizem šele pri starosti 5 in več let, kar je bistveno prepozno za njihove razvojne možnosti."

Kako pogost je avtizem v Sloveniji?

Za avtizmom je v Sloveniji leta 2019 zbolel 1 otrok na 50 rojstev[1], kar predstavlja okoli 2% vseh novorojencev. Po podatkih NIJZ pa je bilo samo v letu 2019, pri otrocih starih do 19 let, na primarni zdravstveni ravni napotenih na nadalnjo zdravstveno obravnavo, zaradi suma na avtizem, že 487 otrok, kar predstavlja enega otroka na 45 rojstev.

V Sloveniji žal noben državni organ ne vodi uradne evidence o pogostosti in razširjenosti avtizma. Sicer obstaja več ločenih podatkovnih baz, ki so dober pokazatelj pogostosti avtizma v Sloveniji, a je do njih težko priti. Z vztrajnostjo nam je le uspeli pridobiti dve ločeni bazi, iz katerih je mogoče z veliko statistično natančnostjo izračunati pogostost avtizma v Sloveniji:

• evidenca odločb o usmerjanju osnovnošolskih otrok Zavoda za šolstvo, kjer praviloma vsak otrok v času osnovnošolskega šolanja pridobi zgolj eno odločbo o usmerjanju ter
• evidenca napotitev otrok s sumom na avtizem na prvi specialističen pregled, ki jo vodi NIJZ na primarni zdravstveni ravni, kjer je praviloma sum na avtizem pri otroku postavljen zgolj enkrat, kar pomeni, da otrokov pediater posameznemu otroku praviloma izda tovrstno napotnico ob prvem sumu in napotitvi.

Slovenija je po pogostosti avtizma visoko.

Letni podatki Zavoda za šolstvo in NIJZ kažejo porast primerov avtizma. Tako je bilo v letu 2019 napotenih na nadalnje diagnosticiranje že 487 otrok, v starosti do 19 let. Pri tem je zaskrbljujoče predvsem to, da se do 3. leta otrokove starosti potrdi sum na avtizem le pri 16% otrok. Sicer se ta odstotek vsako leto malenkost izboljšuje, a je še vedno bistveno prenizek, še posebej če upoštevamo, da je možno prve znake avtizma zaznati že pri 18 mesečnih otrocih. Največ sumov na avtizem se tako še vedno potrdi pri otrocih starih med 6 in 9 let, skoraj 30% vseh letnih primerov.

Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da mora kar 1/3 vseh avtistov v Sloveniji obiskovati osnovno šolo z nižjim izobrazbenim strandardom in posebne programe vzgoje. Tako je bilo v letu 2019 skupaj izdanih 407 odločb o usmerjanju otrok z avtizmom.

Diagnosticiranje avtizma je v Sloveniji še vedno bistveno prepozno.

Žal se v Sloveniji sum na avtizem še vedno postavlja zelo pozno. Lahko rečemo, da bistveno prepozno, zaradi česar ti otroci izgubijo ogromno razvojnih možnosti. Danes je namreč možno avtizem z veliko stopnjo zanesljivosti diagnosticirati že pri dvo letnih otrocih.

Podatki NIJZ kažejo, da je bilo v letu 2019 pri otrocih starih med 1-3 leta podanih le 16% vseh sumov na avtizem. 20% sumov na avtizem je bilo podanih pri otrocih starih med 4-5 let, 29% pri otrocih starih med 6-9 let, 27% pri otrocih starih med 10-14 let in 8% pri otrocih starih med 15-19 let.   

Skoraj 80% avtistom v Sloveniji je diagnosticiran avtizem šele pri njihovi starosti 5 let ali več, kar je bistveno prepozno za njihove razvojne možnosti. Zgodnja diagnoza avtizma je namreč pomembna predvsem zato, da lahko ti otroci čimprej pričnejo z razvojnimi terapijami ter biomedicinskimi zdravstvenimi protokoli, ki lahko bistveno pripomorejo k njihovemu razvojnemu napredku in jim pomagajo pri razvojnem zaostanku. Vse to pa je lahko ključnega pomena za to ali bodo lahko nekoč zaživeli samostojno življenje oz. jih bomo že v rani mladosti obsodili na dosmrtno življenje invalidov.

[1] Statisična analiza pridobljenih podatkov Zavoda za šolstvo, glede na število izdanih odločb o usmerjanju osnovnošolskih otrok z diagnozo avtizem, v Sloveniji v letu 2019.