Mnogi starši otrok z avtizmom povedo, da so imeli do trenuka, ko je pri njihovem otroku nastopil avtizem, popolno zaupanje v medicinsko stroko. Nato pa so nekateri začeli ugotavljati, kaj vse jim je bilo prikrito. Če bi jih le pravočasno opozorili, bi se morda lahko stvari odvile povsem drugače. Eno takšnih področij je postala tabu tema, o kateri stroka pravi, da se o njej ne sme govoriti ....

Veliko staršev se sprašuje ali so lahko otroška cepiva kriva za dolgoročne zdravstvene posledice pri njihovih otrocih. To se še posebej sprašujejo starši, ki imajo otroke z avtizmom. Kot izhaja iz nedavne raziskave priljubljenega ameriškega pediatra, slednji ugotavlja, da bi se morda morali o tem spraševati tudi starši, ki imajo otroke z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo ter nekaterimi ostalimi kroničnimi zdravstvenimi stanji.

Z vprašanjem ali cepiva povzročajo avtizem se ukvarjajo številni strokovnjaki in raziskovalci. Izvedenih je bilo več raziskav, kjer ene ugotavljajo možne vzročne povezave med cepivi in avtizmom, druge to zanikajo. Pri raziskavah je potrebno biti pozoren kdo jih financira in izvaja ter skladno s tem presojati njihovo kredibilnost, saj se z njimi mnogokrat manipulira.

Mnogi starši otrok z avtizmom pripovedujejo zgodbe, kako je njihov otrok dosegal vse normalne razvojne mejnike, nakar je po enem izmed cepljenj nastopila regresija, ki je pripeljala otroka v avtizem. Teh zgodb je toliko, da jih je težko spregledati. Zato bi bilo prav, da bi jim medicinska stroka bolje prisluhnila.

"Verjetno ne bomo nikoli dobili nedvoumnega odgovora ali otroška cepiva povzročajo avtizem ali ne. Zato je smiselno na to vprašanje pogledati tudi iz vidika ali so necepljeni otroci manj zdravi od cepljenih oz. ali se katere izmed bolezni pogosteje pojavljajo pri cepljenih otrocih, kot pri necepljenih. "

Novembra 2020 je bila v ZDA objavljena raziskava (v International Journal of Environmental Research), ki je v razponu 10-ih let ugotavljala pogostost obolenj pri 3.324 otrocih, od katerih je bilo 2.763 otrok cepljenih in 561 otrok necepljenih. Raziskavo je izvedel priznani ameriški pediater, ki zagovarja in prakticira drugačnem pristopu k cepljenju, s čemer odstopa od nacionalnih priporočil ter cepilnega razporeda ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje.

Omenjeni pediater obravnava v svoji pediatrični ordinaciji, z ekipo 30-tih zdravstvenih sodelavcev, več kot 15.000 pacientov (otrok). Med starši je priljubljen predvsem zato, ker jim priznava pravico do informiranega soglasja k cepljenju njihovih otrok oz. jim priznava pravico k zavrnitvi cepljenja. Pri otrocih, kjer se starši odločijo za cepljenje izvaja cepljenje po njegovem programu cepljenja, ki je individualno prilagojen posameznemu otroku in izvaja cepljenje skozi daljše, večletno časovno obdobje, in ne skoncentrirano, kot ga predpisuje njihov NIJZ. Prav tako se izogiba sočasnim cepljenjem s koktajli različnih cepiv. Izogiba se cepivom, ki vsebujejo prevelike količine težkih kovin, ki so znane po svoji toksičnosti in lahko povzročajo različne nevrološke bolezni (npr. aluminij ...) ipd.

Čeprav njegova raziskava ne dokazuje ali je bilo cepljenje dejanski vzrok za večjo incidenco in resnost kroničnih bolezni med cepljenimi otroki, pa rezultati  njegove raziskave v razumni meri dokazujejo, da so necepljeni otroci bolj zdravi od cepljenih. Študija je med drugim pokazala, da so imeli tisti otroci, ki niso prejeli nobenega cepiva, v primerjavi z cepljenimi otroci iz njegove prakse, znatno nižjo incidenco diagnoz in obiskov pri zdravniku za širok spekter različnih kroničnih zdravstvenih stanj. 

Iz njegove raziskave še posebej izstopata naslednja podatka:

1. med njegovimi necepljenimi pacienti ni bilo nobenega primera ADHD medtem, ko je bilo med njegovimi cepljenimi otroci polovico manj primerov ADHD, kot jih je na nivoju ZDA med otroci, ki se cepijo po skoncentriranem urniku cepljenj, ki jih določa njihov NIJZ. Tako je bilo med njegovimi cepljenimi otroci le 5,3% primerov ADHD medtem, ko znaša na nivoju ZDA stopnja ADHD kar 9,4%. Med njegovimi necepljenimi otroci ni bilo nobenega primera ADHD.

2. pogostost avtizma med njegovimi pacienti je kar 5x manjša, kot na ravni ZDA, kjer je zadnji znan podatek 1 obolel otrok za avtizmom na 54 rojenih otrok. 

Kaj je mogoče razbrati iz konkretne raziskave?

Raziskava je pokazala, da imajo otroci, ki niso bili cepljeni, v primerjavi s cepljenimi otroci, znatno nižjo pojavnost številnih zdravstvenih diagnoz in števila obiskov pri zdravniku zaradi različnih kroničnih zdravstvenih stanj - vključno z astmo, alergijami, anemijo, težavami z dihanjem, vedenjskimi težavami, gastro težavami, motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo (ADHD)...

Pri diagnozah avtizma avtorji raziskave opozorijo, da bi bilo potrebno zaradi majhnega števila primerov avtizma, med analiziranimi pacienti, to področje dodatno raziskati a hkrati ugotavljajo, da so se s povečanim vnosom cepiv začela pri otrocih kronična zdravstvena stanja pojavljati pogosteje. Ta podatek lahko nakazuje, da se s povečano koncentracijo toksičnih snovi v telesu otroka povečuje možnost za nastanek kroničnih zdravstvenih stanj ter možnost za sprožitev avtoimunskih bolezni, med katere mnogi umeščajo tudi avtizem. To bi lahko pojasnilo, zakaj mnogi starši otrok z avtizmom opisujejo povsem normalen razvoj njihovega otroka do trenutka enega izmed številnih cepljenj, po katerem je otrok padel v regresijo, ki se je kasneje izkazala, kot avtizem.

Med prebiranjem različnih študij ter po preučevanju različnih biomedicinskih protokolov zdravljenja avtizma je mogoče zaznati nekaj skupnih točk:

1. avtizem se povezuje z zastrupljenostjo telesa s težkimi kovinami (npr. aluminij, živo srebro ....) in s težavo telesa pri lastnem naravnem procesu razstrupljanja
2. avtizem se povezuje s težavami v prebavnem traktu in polprepustnim črevesjem, preko katerega prehajajo toksini in težke kovine v krvni obtok, kjer lahko sčasoma prebijejo krvno bariero in pristanjejo v možganskih celicah ter ostalih nevroloških centrih v telesu, kjer povzročajo številne težave
3. avtizem se povezuje z genetskimi predispozicijami, ki jih otrok navadno podeduje po enem izmed staršev, ki lahko v kombinaciji s prejšnjima dvema točkama pripeljejo to točke preloma, kjer se pojavi avtizem, kot avtoimunska bolezen. Genetske predispozicije bi lahko razložile zakaj se pri dveh otrokih, ki sta cepljena po istem cepilnem urniku, pri enem pojavi avtizem pri drugem pa ne.
4. nekateri raziskovalci menijo, da bi se z prerazporeditvijo urnika otroških cepljenj na daljše časovno obdobje, zmanjšal toksičen pritisk na otroški imunski sistem, ki še ni razvit v celoti. Takšen pristop bi težje pripeljal do točke preloma, ki jo mnogi starši opisujejo, kot posledico enega od cepljenj. Po teoriji lahko pride to točke preloma zato, ker je razpored otroških cepljenj skoncentriran na prepogoste in prekratke časovne intervale, kjer se med enim in drugim cepljenjem otroški organizem in celice ne uspejo v celoti regenerirati. Zato se lahko ob kateremkoli izmed naslednjih cepljenj sproži avtoimunska reakcija v obliki regresije in avtizma. Nekateri avtorju menijo, da lahko do istega efekta pripelje tudi hkratno cepljenje s koktejlom različnih cepiv zato zagovarjajo, da če se otrok cepi, naj se vedno cepi le z enim cepivom. Prav tako zagovarjajo, da naj med enim in drugim cepljenjem mine več tednov ali mesecev, da si lahko otroško telo in njegov imunski sistem do naslednjega cepljenja popolnoma opomoreta, od predhodnega cepiva.

Žal ni enostavnega odgovora ali cepiva povzročajo avtizem. Vsekakor pa nakazujejo nekatere ugotovitve raziskovalcev, da lahko v primeru genetskih predispozicij ter nekaterih ostalih dejavnikov cepiva pripomorejo, da pride do točke preloma, ki lahko pripelje tudi do avtizma. Področje cepiv in avtizma bi bilo potrebno bistveno bolje raziskati. Predvsem bi bilo potrebno raziskati korelacijo med genetskimi predispozicijami posameznika in cepljenji.

Pri pripravi članka smo izhajali iz različnih virov, ki so se nam zdeli relevantni za to temo in smo jih v članku navedli. Pri črpanju tez izhajamo iz ugotovitev avtorjev raziskav, ki smo jih prebirali. Staršem priporočamo, da se dodatno poglobijo v to področje in navedene vire, kar jim bo pomagalo pri lažji odločitvi glede cepljenja svojih otrok in podajanju informiranega soglasja, v kolikor razmišljajo v tej smeri.

Obvezno cepljenje otrok bo še naprej tema, ki bo dvigovala veliko prahu. Če danes vprašate za mnenje o obveznem cepljenju starše zdravih otrok, bo njihov odgovor verjetno pritrdilen. Če pa zastavite isto vprašanje staršem otrok z avtizmom ali staršem otrok z različnimi boleznimi "današnjih modernih časov", ki so vedno pogostejše, pa boste ugotovili, da je njihov dvom v koristnost otroških cepiv vedno večji.

Informacije na portalu in v člankih so povzete po navedenih virih in so informativne narave. Pred vsakim zdravljenjem, izvedbo testiranj ali aplikacijo katerekoli terapije oz. prehranskih dopolnil, se posvetujte z uradnim zdravnikom ali licenciranim DAN zdravnikom. Portal Avtizemgovori ne zagovarja kakršnihkoli medicinskih oz zdravstvenih trditev. Navedene informacije so informativne in so prikaz dognanj in ugotovitev navedenih virov pri posameznem članku.