Otrok z avtizmom je kot oseba v središču labirinta. Težko je ugotoviti kako je tja zašla in težko odkriti pot, ki jo bo pripeljala nazaj.
Obstaja več možnih vzrokov, zaradi katerih se lahko pri nekateri otroci razvije avtizem, zato je koristno razumeti kaj vse lahko potencialno vpliva na nastanek avtizma.
Genetika
Podedovani geni od matere in očeta določajo vse o nas. Kako izgledamo. Kako se učimo. Kako deluje naše telo...
Raziskave so pokazale, da imajo nekateri otroci, pri katerih se je razvil avtizem, podedovane gene, ki celicam slabo sporočajo, kako naj najbolje nevtralizirajo in iz telesa odstranijo potencialno strupene toksine, kot so npr. aluminij, živo srebro in svinec. Zato se te strupene težke kovine kopičijo v telesu, kjer povzročajo številne zdravstvene težave in zavirajo normalen otrokov razvoj.
Na otrokov razvoj lahko vplivajo tudi nekatere napake pri presnovi, kjer se lahko večino teh težav premaga z ustrezno dietno prehrano, z uravnavanjem mineralnih neravnovesij, z reševanjem težav pretirane kolonizacije črevesja z nezaželenimi bakterijami, plesnimi ...
Pri zdravljenju avtizma je ključen podatek, kako učinkovito se lahko telo razstruplja in na ta način odstrani iz telesa neželene kemične toksine in odpadke, ki nastajajo pri presnovnih procesih. Za normalno delovanje telesa je pomembno, da se toksini ne kopičijo v telesu in da ne preidejo v celice, kjer jih lahko poškodujejo. Skozi človeško evolucijo je človeško telo razvilo različne procese, ki učinkovito odstranijo nastale kemične odpadke. Zato ti za večino ljudi ne povzročajo nikakršnih težav.
Človeško telo ves čas ustvarja odpadke. Prav tako je nenehno izpostavljeno onesnaženju iz okolja v katerem danes živimo: kemikalije iz vode, ki jo pijemo in se v njej umivamo, pesticidi iz zemlje, kjer raste hrana, ki jo uživamo, onesnaževalci iz zraka, ki ga dihamo... Če se telo ne uspe učinkovito znebiti odpadkov, ki v njem nastajajo in ki jih vanj vnašamo, se ti postopoma kopičijo v telesih in sčasoma dosežejo raven, ki lahko začne ovirati normalen razvoj in delovanje celic.
Okolje v katerem živimo
Okolje in prostor v katerem živimo sta vedno bolj onesnažena in lahko škodita zdravju.
Zdravo telo ima razvit močan imunski sistem, ki ščiti telo pred mikrobi v okolju in pred razvojem abnormalnih celic v telesu. Zunanji in notranji del imunskega sistema predstavljata obrambo pred škodljivimi elementi iz okolja in s tem varujeta zdravje.
Če se ljudje rodijo z napakami v delovanju imunskih sistemov ali pa te napake razvijejo tekom življenja, lahko nekateri vplivi iz okolja prebijejo obrambno linijo in povzročijo dodatno škodo že tako prizadetemu imunskemu sistemu. Kadar imunski sistem ne more več učinkovito braniti telesa pred škodljivimi elementi iz okolja, lahko telo zboli. Takšno stanje pa lahko omogoči pogoje za rast nekaterih škodljivih bakterij, ki običajno ne bi mogle rasti v zdravem telesu.
V črevesju oseb z avtizmom so zelo pogosto prisotne večje količine bakterij in plesni, zato je ena izmed prioritet zdravljenja avtizma prepoznati to stanje in ga primerno sanirati. Hkrati pa je potrebno spodbujati rast koristnih bakterij, ki jih telo potrebuje za ohranjanje zdravja.
Imunski sistem
Imunski sistem prvenstveno varuje telo pred mikrobi. Opravlja pa tudi druge pomembne funkcije za ohranjanje zdravja. Ena njegovih pomembnejših funkcij pri avtizmu je način na katerega imunski sistem omogoča telesu toleranco na različne vrste živil, ki se znajdejo v prehrani. Zato je pomembno ugotoviti morebitno intoleranco ter alergije na posamezna živila in hrano, da slednja ne bo več škodila telesu.
Na splošno lahko telesu škodi vsaka hrana, na katero je telo alergično ali je ne more prenašati. Ko se takšna hrana prepozna se lahko uvede dieta s spremenjeno prehrano, ki ne bo več škodovala telesu.
V kontekstu avtizma so živila, ki povzročajo intoleranco ali alergije, pomembna zato, ker tovrstna živila povzročajo draženja in vnetja v črevesju, kar še dodatno poruši ravnovesje dobrih in slabih bakterij v črevesju in poslabša zdravstveno stanje.
Težke kovine in toksičnost telesa
Težke kovine so v telesu potencialno strupene za delovanje in razvoj celic. Mednje sodijo aluminij, živo srebro, svinec, kadmij, kositer, arzen, srebro, nikelj in titan... skupaj jih je 16.
Težke kovine, ki se imenujejo tudi "minerali", so prisotne povsod v našem okolju. Vendar nekoč niso bile prisotne v tako velikih koncentracijah, kot so danes. Kemična predelava, industrija, onesnaženost ozračja zaradi avtomobilskih izpuhov, rudarstvo, farmacija ... so med drugim precej prispevali k močno onesnaženemu okolju v katerem živimo danes in posledično povečali koncentracije teh kovin v telesih.
Od zgoraj naštetih težkih kovin se daje posebna pozornost aluminiju in živemu srebru, saj bi po mnenju nekaterih raziskovalcev lahko pomembno vplivala na vzroke za razvoj avtizma.
Cepiva
Veliko je prerekanj glede vprašanja ali so cepiva kriva za velik razmah avtizma v zadnjih 30-tih letih. Cepiva so namreč v preteklosti mnogokrat vsebovala timerosal (živo srebro), ki ga je kasneje zamenjal aluminij. Čeprav se pripisuje prisotnosti živega srebra in aluminija v telesu pomembna vloga pri razvoju avtizma, pa cepiva sama najverjetneje niso neposreden vzrok za avtizem.
Dosedanje ugotovitve nakazujejo, da je za nastanek avtizma najverjetneje kriva ravno kritična kombinacija različnih telesnih predispozicij in prekomerne izpostavljenosti toksičnim mineralom. V tem pogledu seveda lahko vsaka dodatna izpostavljenost živemu srebru in aluminiju iz okolja, iz zaužite hrane, pa tudi iz cepiv, pomeni povečano tveganje za nastanek avtizma, vendar le v kombinaciji z ustreznimi telesnimi predispozicijami.
Prehrana
Skozi stoletja se je prehrana ljudi oddaljila od vrst hrane, na katero so se človeška telesa navadila v milijardah let evolucije. Kljub temu današnja prehrana ni razlog za nastanek avtizma. Je pa iz vidika prehrane pomembno poznati eno temeljnih težav, ki jo imajo osebe z avtizmom. To je nezmožnost absorpcije vseh hranil in vitaminov iz prehrane.
Potencialen prikaz vpliva prehrane na razvoj avtizma je viden na primeru eskimov. Eskimi zaužijejo visok odstotek beljakovin iz rib, s tem pa tudi veliko ribjega olja. Povprečna prehrana odraslega eskima vsebuje 18 gramov omega maščobnih kislin na dan, povprečna 'zahodnjaška' prehrana pa jo vsebuje le 1 gram na dan. Zato je zanimivo, da pri eskimih skoraj ni zazanati avtizma, razen v primerih, ko so se družine preselile v mesta in sprejele sodoben način prehranjevanja.
Malabsorpcijski sindrom črevesne sluznice
Avtizem lahko povzroča dve vrsti težav pri absorbciji hranil preko črevesne sluznice. Lahko povzroči nezmožnost absorpcije nekaterih hranil iz hrane. Lahko pa povzroča tudi telesno absorpcijo neželenih toksinov iz bakterij in plesni ter nepopolno predelanih beljakovin, predvsem pšenice (gluten) in mlečnih izdelkov (kazein), v krvni obtok in celice.
V primerih, ko obstaja intoleranca za gluten in / ali kazein, se obloga tankega črevesa spremeni. S tem se poveča absorpcija nepopolno prebavljenih beljakovin, kar poznamo kot „sindrom puščajočega črevesja“. Zaradi tega lahko pride v telesu do resnega pomanjkanja nekaterih hranil. Prav tako lahko pride do prenosa škodljivih morfinov in toksinov bakterij in plesni, v krvni obtok, kar lahko ovira normalno delovanje celic in vpliva na razvoj možganov.
Vir: http://www.pattersonhawkins.net
Informacije na portalu in v člankih so povzete po navedenih virih in so informativne narave. Pred vsakim zdravljenjem, izvedbo testiranj ali aplikacijo katerekoli terapije oz. prehranskih dopolnil, se posvetujte z uradnim zdravnikom ali licenciranim DAN zdravnikom. Portal Avtizemgovori ne zagovarja kakršnihkoli medicinskih oz zdravstvenih trditev. Navedene informacije so informativne in so prikaz dognanj in ugotovitev navedenih virov pri posameznem članku.
