O šolanju otrok na domu razmišlja vedno več staršev, saj so nezadovoljni s šolskim sistemom. Na področju šolanja na domu otrok s posebnimi potrebami ureja izvedbo šolanja na domu poseben zakon in pravilnik, ki zahtevata od staršev izpolnjevanje posebnih pogojev. 

Za šolanje na domu otrok s posebnimi potrebami se odloči zelo malo staršev. V šolskem letu 2019/2020 je bilo po podatkih Ministrstva za šolstvo le 13 takšnih primerov. Kljub temu, da mnogo staršev otrok s posebnimi potrebami ni zadovoljnih z učnim načrtom in izvedbo izobraževanja v javnih izobraževalnih ustanovah, se jih za šolanje na domu odloči le peščica. Razlogov za to je več.

Po pogovoru z več starši otrok s posebnimi potrebami je večina kritična do sedanjega šolskega sistema, ki ima ogromno pomankljivosti. Te pridejo še posebej do izraza pri tistih otrocih s posebnimi potrebami, ki imajo več specifičnih primankljajev in bi potrebovali, glede na njihovo zdravstveno diagnozo strokovno prilagojene individualne izobraževalne pristope. Teh pa v javnih izobraževalnih zavodih po večini ne morejo zagotoviti, zato se kot ena od možnih rešitev ponuja šolanje na domu. A se pri izvedbi šolanja na domu otrok s posebnimi potrebami zelo zapleta.

Konkretna izkušnja starša

Oče deklice z zmernim avtizmom si je zamislil šolanje na domu v organizaciji manjših učnih skupin otrok s podobnimi težavami, kot jih ima njegova hčera. Tako bi lahko specialni pedagog, ki bi ga najeli in ki bi učil te otroke, ob pomoči staršev istočasno učil skupino 2-3 otrok, po zanje posebej prilagojenem učnem načrtu za osebe z avtizmom, ki bi ga povzeli iz tujine. Glede na to, da zakonodaja na tem področju omogoča kritje stroškov izvedbe tovrstnih učnih programov, se mu je zdel projekt izvedljiv. A se je kmalu izkazalo, da si država zakon in pravilnik razlaga drugače, kot si ju je on. Po njegovem mnenju deluje država v škodo otrok s posebnimi potrebami.

Šolanje na domu otrok s posebnimi potrebami lahko izvajajo le strokovni izvajalci

Za šolanje na domu otrok s posebnimi potrebami velja, da ga ne smejo izvajati starši sami. Po zakonu ga mora izvajati izvajalec (beri: specialni pedagog), ki izpolnjuje pogoje za izvajanje programov vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v skladu z zakonom, država pa staršem krije stroške takšnega izobraževanja.

Po podatkih Ministrstva za šolstvo, se je v preteklih letih šolala na domu le peščica otrok s posebnimi potrebami:

• v šolskem letu 2019/20 - 13 otrok
• v šolskem letu 2018/19 - 14 otrok
• v šolskem letu 2017/18 - 12 otrok
• v šolskem letu 2016/17 - 10 otrok
• v šolskem letu 2015/16 – 8 otrok

"Šolanje na domu otroka s posebnimi potrebami, po normativih in pogojih, ki jih predpisuje država, lahko stane družino več kot 30.000 eur letno, saj država zahteva izvedbo tovrstnega šolanja pod posebnimi pogoji. Vendar pa država vrne staršem le delček tega stroška. Po podatkih za leto 2019 je to le 2.912,50 EUR letno. Zato smo raziskali kako si država razlaga pogoje in obveznosti iz zakonov in pravilnikov, ki jih je sama sprejela."

Zakonodaja na področju šolanja na domu otrok s posebnimi potrebami

Šolanje na domu otrok s posebnimi potrebami urejata Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) in Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami na domu, ki ga sprejme minister za šolstvo in v katerem določi podrobnejše pogoje za izvajanje in kriterije za izobraževanje na domu otrok s posebnimi potrebami. Pravilnik je sprejel Minister za šolstvo g. Lukšič leta 2012, njegove popravke pa leta 2016 minister Pikalo.

Na podlagi 21. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, se lahko izvaja šolanje na domu otrok s posebnimi potrebami, na predlog staršev tako, da lahko komisija za usmerjanje otrok predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu ali v vzgojno-izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v zasebnem vzgojno-izobraževalnem zavodu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so na domu oziroma v zasebnem vzgojno-izobraževalnem zavodu zagotovljeni za tovrstno izobraževanje ustrezni pogoji. Kot utemeljeni razlogi za izvajanje izobraževanja na domu otrok s posebnimi potrebami določa 4. člen Pravilnika o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu okoliščine, kadar učenec zaradi primanjkljajev, ovir oziroma motenj ne more prisostvovati pouku oz. če zaradi individualiziranega pristopa na domu učenec lažje dosega cilje oziroma standarde znanja, določene z učnimi načrti. V tem primeru 21. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami določa, da se otroku zagotovijo sredstva v višini, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače in materialne stroške na otroka v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu, v skladu s standardi in normativi.

V skladu s pravilnikom o osnovnošolskem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami na domu so za izvedbo izobraževanja na domu starši dolžni zagotoviti ustrezne pogoje za poučevanje in učenje otroka s posebnimi potrebami. Ključen pogoj za poučevanje in učenje otrok s posebnimi potrebami na domu je, da so starši zagotovili izvajalca (beri: specialni pedagog), ki izpolnjuje pogoje za izvajanje programov vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja in drugimi predpisi ter da imajo starši zagotovljeno ustrezno opremo oziroma didaktične pripomočke, potrebne za doseganje ciljev in standardov znanja pri otroku s posebnimi potrebami, ki so določeni z učnimi načrti.

Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu določa v 29., 30. in 31. členu, da se sredstva za izobraževanje učenca na domu zagotavljajo iz državnega proračuna v skladu s predpisi, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja ter usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Višino teh sredstev določi za posamezno šolsko leto s sklepom minister, pristojen za šolstvo. Pri določitvi višine sredstev osnovnim šolam oziroma zavodom za izobraževanje učenca na domu se v skladu s predpisi, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, upoštevajo sredstva, ki se zagotavljajo iz državnega proračuna osnovnim šolam za plače s prispevki in davki in za materialne stroške ter sredstva, ki se zagotavljajo iz proračuna matične lokalne skupnosti za materialne stroške. Višina letnih sredstev na učenca se določi tako, da se se seštejejo zneski, ki se na učenca zagotavljajo iz državnega proračuna in iz proračuna matične lokalne skupnosti. Višina mesečnega zneska na učenca se določi tako, da se sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta, navedena v prejšnjem stavku, delijo s številom vpisanih učencev v osnovne šole v tekočem šolskem letu. Tako dobljen letni znesek se deli z dvanajst mesecev.

Kako potekajo postopki v praksi

Na Ministrstvu za šolstvo so nam pojasnili, da v praksi poteka postopek tako:

"Na podlagi izdane odločbe o osnovnošolskem izobraževanju na domu, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: ministrstvo) za posameznega učenca s posebnimi potrebami (oziroma osnovno šolo v katero je učenec vpisan) izda sklep na osnovi katerega se osnovni šoli zagotovijo sredstva za izvajanje izobraževanja na domu za posamezno šolsko leto. Obseg sredstev za izobraževanje na domu je izračunan, kot to določa Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 22/16 – v nadaljevanju: pravilnik) – VII. FINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA NA DOMU (členi: 20.-25.)

Ministrstvo najprej pozove lokalno skupnost v kateri učenec prebiva, da sporoči potrebne podatke. Skupaj s podatki o tem, koliko na posameznega učenca nameni tudi država, ministrstvo izračuna skupni znesek po formuli, ki je opredeljena v pravilniku. Ta znesek tvori osnovo za pripravo sklepa ministra, na podlagi katerega država zagotovi sredstva za izobraževanje učenca s posebnimi potrebami na domu. Sklep prejme šola, ki z izvajalcem izobraževanja na domu sklene, ponavadi, podjemno pogodbo.

Pri določitvi višine sredstev za izobraževanje na domu se torej upošteva seštevek sredstev iz: državnega proračuna (za plače s prispevki in materialne stroške osnovnih šol) in proračuna lokalne skupnosti, kjer ima otrok stalno ali začasno prebivališče (za materialne stroške).

Pri izračunu sredstev iz državnega proračuna se upoštevajo vsa izplačana sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta (za plače s prispevki in materialne stroške osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenim programom) ter število vseh vpisanih otrok v osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom (v zadnjem šolskem letu, šolskem letu pred veljavnostjo sklepa). Znesek iz državnega proračuna je za posamezno šolsko leto enak za vse posamezne sklepe (ne glede na matično lokalno skupnost otroka).

Pri izračunu sredstev lokalne skupnosti se upošteva višina sredstev, za katere podatek ministrstvu posreduje lokalna skupnosti in sicer za materialne stroške, ki so jih v lokalni skupnosti zagotovili osnovnim šolam in osnovnim šolam s prilagojenim programom v zadnjem zaključenem proračunskem letu ter število vpisanih otrok v osnovne šole in osnovne šole s prilagojenem programom v lokalni skupnosti, za katero se izračunava podatek  (v zadnjem šolskem letu, šolskem letu pred veljavnostjo sklepa).

Mesečni znesek na učenca iz državnega proračuna za izobraževanje učencev s posebnimi potrebami na domu za šolsko leto 2019/2020 je tako znašal 291,25 EUR, višina letnih sredstev pa 3.495,00 EUR. Obseg sredstev za deset mesecev, kolikor sicer traja pouk, na učenca znese 2.912,50 EUR.

Ministrstvo je za plače s prispevki in materialne stroške osnovnim šolam in osnovnim šolam s prilagojenim programom v letu 2018 namenilo 653.460.419,06 EUR. Celotna generacija otrok v šolskem letu 2018/2019 je štela 187.006 učencev (podatek vključuje število učencev v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom)."

Naš izračun je pokazal drugače. Ali je možno, da je izračun Ministrstva napačen?

Ob pregledu pojasnil Ministrstva za šolstvo bode v oči dejstvo, da se Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami na domu, na katerega se pri izračunu višine nadomestila navezuje Ministrstvo, nanaša izključno na izobraževanje na domu otrok s posebnimi potrebami. Zato ni logično, da Ministrstvo izračunava strošek nadomestila za otroke s posebnimi potrebami tako, da sešteva stroške vseh slovenskih osnovnih šol in jih deli z vsemi otroci, ki so vpisani v osnovno šolo.

Dejstvo je namreč, da so normativi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami bistveno višji od normativov za izobraževanje otrok brez učnih težav. Tako je recimo normativ vsaj dveh specialnih pedagogov na skupino šestih otrok. Prav tako so učne skupine pri otrocih s posebnimi potrebami manjše. Potrebno je več, posebej izobraženega kadra in več specialnih pripomočkov.

Stroški izobraževanja otrok s posebnimi potrebami so bistveno višji od stroškov izobraževanja otrok brez učnih težav, zato se sprašujemo ali si morda država narobe razlaga lasten zakon in pravilnik?

V 29. členu Pravilnika o osnovnošolskem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami na domu je zapisano: »Za izobraževanje učenca na domu se zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna v skladu s predpisi ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja ter usmerjanje otrok s posebnimi potrebam...«. Kot mi beremo Pravilnik le ta že sam določa, da je potrebno pri izračunu povrnitve stroškov izobraževanja na domu otrok s posebnimi potrebami upoštevati predpise, ki urejajo organizacijo (standarde) in financiranje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, v njim prilagojenih osnovnih šolah.

Po našem razumevanju Zakona in Pravilnika bi moralo Ministrstvo, pri izračunu nadomestila stroškov šolanja na domu otrok s posebnimi potrebami, upoštevati zgolj stroške tistih slovenskih šol, ki izobražujejo otroke s posebnimi potrebami (recimo samo nižji izobrazbeni standard in posebni šolski program ...) in pri tem upoštevati samo tisto število osnovnošolskih otrok, ki imajo posebne potrebe in obiskujejo šolski program nižjega izobrazbenega standarda in posebni šolski program.

V primeru takšnega izračuna bi znašalo nadomestilo za šolanje na domu otroka s posebnimi potrebami bistveno več, saj so stroški izobraževanja otrok s posebnimi potrebami bistveno višji, prav tako pa specializirane osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami obiskuje bistveno manj otrok, kot je vseh slovenskih osnovnošolcev.

Kako smo sami prišli do višine nadomestila stroškov, cca. 21.000 eur letno?

Na osnovi javno objavljenih finančnih podatkov v bazi ERAR, smo za eno manjših slovenskih osnovnih šol, ki poučuje otroke s posebnimi potrebami na nižjem izobrazbenem standardu in po posebnem programu vzgoje, naredili preračun stroška izobraževanja na posameznega učenca. Podatki so za leto 2018.

V letu 2018 je po podatkih ERARja dotična šola prejela 1.090.000 eur sredstev iz strani države in 80.000 eur sredstev iz strani občine. Šolo obiskuje v povprečju 55 učencev. Tako bi po formuli, ki je opredeljena v Pravilniku o osnovnošolskem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami na domu znašal znesek sredstev, za izobraževanje enega učenca s posebnimi potrebami na domu, cca. 21.000 eur letno, kar je bistveno več, kot izračun, ki ga priznava Ministrstvo.

Kljub temu, da smo  v novembru 2019 Ministrstvu za šolstvo predstavili našo kalkulacijo in jih vprašali za njihovo mnjenje, so na Ministrstvu vztrajali, da je njihov izračun pravilen. Pri tem so izhajali iz lastne razlage Pravilnika o osnovnošolskem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami na domu.

S trenutnim izračunom so otroci s posebnimi potrebami prikrajšani.

Menimo, da bi moralo Ministrstvo ponovno preučiti zakonitost lastnega pravilnika in izračunov, saj v trenutni obliki ne omogočajo izvedbe zakonitega izobraževanja na domu otrok s posebnimi potrebami. Tisti starši, ki to vseeno počnejo, v resnici kršijo zakon, saj svoje otroke s posebnimi potrebami v večjem delu izobražujejo sami, kar po zakonu ne bi smeli. Dejstvo je, da za polni delovni čas specialnega pedagoga 3.000 eur letno, ki jih dobijo od države, ni dovolj. 

Mnogo otrok s posebnimi potrebami, bi se zaradi svojih specifičnih zdravstvenih težav in posebnih učnih potreb morda lažje izobraževalo na domu, kjer je mogoče bolje prilagoditi izobraževalni program njihovim specifičnim učnim težavam. Prav tako bi se lahko v primeru ustreznega financiranja šolanja na domu otrok s posebnimi potrebami izoblikovale manjše učne skupine staršev in njihovih otrok, ki imajo podobne učne težave, zato bi se dal zanje lažje prilagoditi individualen učni program. Predvsem pa bi se z urejenim financiranjem lahko začeli razvijati specializirani zasebni vzgojno-izobraževalni zavodi in programi, kar je v razvitem svetu splošno razvita praksa za šolanje otrok z zmernimi in težjimi motnjami avtističnega spektra in je odlična dopolnitev ter hkrati konkurenca obstoječim javnim izobraževalnim zavodom za otroke s posebnimi potrebami.

Viri:

• Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) -http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896
• Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami na domu - http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11110