Otroci z avtizmom so v Sloveniji prikrajšani za kakovostno izobraževanje. 

Slovenski šolski sistem velja za dokaj togega in zastarelega. To je še posebej vidno pri avtističnih otrocih, kjer je slovenski šolski sistem popolnoma neprilagojen njihovim potrebam. Še posebej, če primerjamo slovenski šolski sistem, z šolskimi sistemi v državah, ki sodijo po kriteriju skrbi za potrebe oseb z avtizmom, bistveno pred Slovenijo. 

V Sloveniji so vpisani otroci z avtizmom v enega izmed štirih OŠ programov:

• osnovnošolski izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (redne OŠ);
• prilagojen izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami (na centrih za sluh in govor v Mariboru, Ljubljani in Portorožu);
• prilagojen izobraževalni program devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom ter
• posebni program vzgoje in izobraževanja.

Več o posameznem šolskem programu si lahko preberete TUKAJ.

V letu 2019 je okoli 65% šoloobveznih otrok z avtizmom obiskovalo program redne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Okoli 17% otrok z avtizmom je obiskovalo OŠ z nižjim izobrazbenim standardom, okoli 18% otrok z avtizmom pa posebni program vzgoje in izobraževanja.

 * Zavod za šolstvo praviloma izda otroku samo eno odločbo v času osnovnošolskega izobraževanja. Da bi dobili oceno vseh otrok z avtizmom, ki v tem trenutku obiskujejo osnovno šolo, je potrebno podatke pomnožiti z 9, z minimalno korekcijo.

Kako je poskrbljeno za šolanje avtistov v rednih osnovnih šolah? 

Težav slovenskega šolskega sistema, v primeru izobraževanja avtističnih otrok, je več. Na rednih OŠ je mnogokrat težava v tem, da Ministrstvo za šolstvo še vedno ni izdelalo jasnih učnih programov in standardov za otroke z avtizmom, ki obiskujejo redni osnovnošolski program. Zraven tega je pogosto težava, da redne osnovne šole nimajo zadostnega kadra za izvajanje prilagojenega šolskega programa za avtistične otroke. Zaradi drugačnih komunikacijskih in socialnih potreb otrok z avtizmom, potrebujejo ti učenci več pozornosti učitelja, ki pa jim jo slednji mnogokrat težko nameni ob kopici ostalih otrok v razredu. Tako nemalokrat prihaja, do odpora učiteljev, ki imajo v svojem razredu učence z avtizmom, velikokrat pa tudi do neprimernega ravnanja iz strani nekaterih sošolcev, ki težko sprejemajo njihovo drugačnost.

Medtem, ko imata nižji izobrazbeni standard in posebni program vzgoje bolje izdelane standarde za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki jih praviloma izvajajo specialni pedagogi, pa je vsem slovenskim osnovnošolskim programom skupno veliko pomankanje specialnih znanj in izkušenj za delo z avtisti. To postane še posebej vidno ob primerjavi slovenskega šolskega pristopa k učenju otrok z avtizmom in pristopa k izobraževanju avtistov v specialnih izobraževalnih programih v razvitih državah. Zaradi tega so naši otroci z avtizmom še dodatno prikrajšani za možnost osebnega razvoja, kar bi jih lažje vodilo do samostojnega življenja.

Segregacija otrok z avtizmom na ravni nižjega izobrazbenega standarda. 

Otroci z avtizmom so v Sloveniji na vsakem koraku prikrajšani za kvalitetno izobraževanje. Ne glede na to kateri šolski program obiskujejo. Še posebej pa to velja za nekatere otroke z avtizmom, ki so po odločbi Zavoda za šolstvo prisiljeni obiskovati posebne programe vzgoje, čeprav so njihove težave predvsem učne narave in ne komunikacijske ali vedenjske, zaradi katerih ne bi zmogli obiskovati zahtevnejšega šolskega programa na izobrazbenem nižjem standardu. Tu gre večinoma za avtiste, ki so socialno vešči vendar lahko imajo težave z motoriko, s koncentracijo, pomnenjem, mentalno sintezo, abstraktnim razmišljanjem..., kar jim povzroča težave pri abecedi, matematiki ...

Šolski sistem šele leta 2015 prepoznal potrebo po posebni katergorizaciji otrok z avtizmom. 

Da slovenski šolski sistem ni pripravljen na izobraževanje otrok z avtizmom govori tudi dejstvo, da je Zavod za šolstvo začel šele leta 2015 voditi otroke z avtizmom v ločeni kategoriji avtizem, saj jih je pred tem vodil v skupni evidenci z ostalimi otroci s posebnimi potrebami na področju težav pozornosti, hiperaktivnosti ... Ob takem pristopu slovenskega šolstva ne preseneča, da med slovenskimi učitelji in specialnimi pedagogi danes kronično pomanjkuje posebnega znanja in konkretnih izkušenj za izobraževanje otrok z avtizmom. 

Inkluzija Ministrstva za šolstvo le črka na papirju.

Po podatkih Zavoda za šolstvo se v Sloveniji vsako leto na novo vpiše okoli 130 šolo obveznih otrok z avtizmom v prvi razred nižjega izobrazbenega standarda in v posebni program vzgoje. Ob postavljenih standardih in povprečju vpisov to predstavlja okoli 22 učnih razredov posameznega letnika devet letke. To pa je že obseg, kjer bi bilo smiselno oblikovati nove specialne učne programe za avtiste, na bazi prilagojenega nižjega izobrazbenega standarda, s posebej usposobljenimi specialnimi pedagogi in okoljem ter orodji za učno delo z avtisti.

Prepričani smo, da leta 2020 v slovenskem šolskem sistemu ne bi smelo biti prostora za segregacijo otrok z avtizmom v posebnih programih vzgoje, kot se še vedno dogaja, ampak bi morala tudi tukaj zaživeti inkluzija, ki jo Ministrstvo za šolstvo tako rado izgovarja, manj pa udejanja v praksi.